Zgodbe

Matevžev najmlajši sin Matija je leta 1866 oženil Marijo Lenarčič iz Bresta, s katero sta odšla živet v Mateno 26. Tam je Matija postal »novi posestnik po nakupu«. V krstnih knjigah je bil leta 1871 zaveden kot »krčmar« in »hausler« (kajžar), 1873 kot šestinski zemljak in 1875 kot gospodar domačije. Tega leta je dobil četrtega otroka in je še živel v svoji hiši na številki 26, leta 1877 pa ga že najdemo na novem naslovu, Matena 43. Družina se je bržkone morala preseliti zaradi dolgov, saj v Slovencu z dne 11. novembra 1875 zasledimo objavo, da bo čez dva dni potekala izvršilna dražba lastnine Matije Kiklja iz Matene v višini 160 goldinarjev. Ko je na novem naslovu v Mateni 43 leta 1908 umrla Matijeva žena Marija, jo mrliška knjiga omenja kot bajtarico.

Matija in Marija sta sicer imela osem otrok, a so jima štirje umrli še majhni; dva fantka zaradi božjasti, osemletna Marjana pa zaradi sušice ali jetike. Ko je njun sin Matija imel petindvajset let, se mu je pripetil neljub dogodek, ki je končal v rubriki »Porotno sodišče« Kmetijskih in rokodelskih novic iz leta 1898, številka 50: Pri prvi obravnavi porotnega sodišča v Ljubljani dne 5. bil je 32 let stari čevljar Janez Zalar iz Matene obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe. Dne 7. avgusta bila je v Peščevi gostilni v Mateni večja družba. Že nekoliko vinjen, prišel je tje tudi Janez Zalar ter brez povoda začel dražiti goste, želeč povzročiti prepir. Matija Kikelj hotel ga je pomiriti, toda dosegel je ravno nasprotno. Zalar postal je še bolj razburjen, zagrabil je steklenico, jej v jezi odgriznil vrat in z ostalim delom udaril Kiklja po glavi tako, da mu je takoj levo oko staknil. Zalar je bil krivim spoznan ter obsojen na tri leta težke ječe.